Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Ur. l. RS št. 50/2023, v nadaljevanju ZEPDSV-A) je veljaven od dne 20. 5. 2023, uporabljati pa se je pričel z dnem 20. 11. 2023. Čeprav se v zadnjem obdobju o zadevni tematiki ZEPDSV, govori več, saj novela povzroča delodajalcem kar nekaj skrbi, vodenje evidenc ni nič novega. ZEPDSV-A je zgolj razširila določene delodajalčeve obveznosti, ki so povezane z evidentiranjem delovnega časa.

 

Prvo razširitev pomeni dopolnitev definicije delavca, ki zdaj zajema poleg fizičnih oseb, ki so v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, tudi vse osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo za delodajalca ali opravljajo samostojno poklicno, kmetijsko ali drugo dejavnost, pod pogojem, da ga opravljajo osebno in so vključeni v delovni proces delodajalca ali pretežno uporabljajo njegova sredstva za opravljanje dela. Prav tako je ZEPDSV-A vključila obveznost delodajalca, da na sedežu oziroma kraju opravljanja dela hrani evidenco o izrabi delovnega časa in da na sedežu oziroma kraju opravljanja dela hrani vso delovnopravno dokumentacijo, na podlagi katere se vpisujejo podatki v evidenco. Delodajalec mora delavca pisno obvestiti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec do konca plačilnega dne. Delavec lahko od delodajalca enkrat tedensko zahteva, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa. Če pa delodajalec delavcu ves čas omogoča neposreden elektronski dostop do evidence o izrabi delovnega časa, pri čemer lahko delavec to pravico uresničuje brez prisotnosti delodajalca, delavca ni treba pisno obveščati o podatkih iz evidence. Nazadnje se razširja  tudi nabor podatkov, ki jih mora delodajalec vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa, in sicer dodatno se mora beležiti čas prihoda na delo in odhoda z dela, obseg in izrabo odmora, opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.

 

Ureditev, ki je posledica vse večje razgibanosti oblik dela in delovnega časa, želi dodatno zaščititi delavske pravice, saj so sploh pri atipičnih razporeditvah delovnega časa pogosto kršene. Vprašanje se poraja o smotrnosti takšnega evidentiranja pri tipični razporeditvi delovnega časa.

 

 

Dne 16. 11. 2023 je stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona a delovnih razmerjih (ZDR-1D), ki vključuje spremembe na različnih področjih urejanja delovnega razmerja.

 

Prvo izmed pomembnejših sprememb predstavlja 65. a člen ZDR-1, ki zagotavlja krajši delovni čas zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, ki ga lahko v času trajanja delovnega razmerja predlaga delavec.. Pogoj za navedeno pravico je nega otroka starega do osem let ali zagotavljanje oskrbe na podlagi četrtega odstavka 182. člena ZDR-1. V nadaljnjem 67. a členu ZDR-1 novela ZDR-1D zagotavlja krajši delovni čas žrtvam nasilja v družini. Delavec lahko predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za obdobje urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini. Poleg navedenega, novela ZDR-1D omogoča delavcu, ki je žrtev nasilja v družini, pet delovnih dni odsotnosti z dela v primeru urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini. 

 

Nadalje novela  s spremembo 85. člena ZDR-1 izboljšuje pravni položaj delavca v primeru izreka opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitve iz krivdnega razloga, saj zagotavlja krajši rok za uveljavljanje ponovne kršitve obveznosti iz delovnega razmerja in krajši rok za predložitev pisnega opozorila s strani delodajalca. Dodatno so se v 90. člen ZDR-1 vključili novi neutemeljeni odpovedni razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in sicer, odsotnost z dela zaradi oskrbe in opravljanje dela na domu ali s krajšim delovnim časom ali v drugače razporejenem delovnem času zaradi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.

 

Novost prav tako predstavlja institut pravice do odklopa, ki delavcu zagotavlja, da v času izrabe pravice do počitka oz. v času upravičenih odsotnosti z dela, ne bo na razpolago delodajalcu. Novela nadalje v 49. členu ZDR-1 ponuja možnost delavcu, da poda predlog za spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, zaradi izboljšanja zaposlitve oz. pogojev dela, in hkrati obvezuje delodajalca, da v roku 30 dni pisno utemelji svojo odločitev o predlogu. Večjo pravno varnost prav tako zagotavlja subsidiarna odgovornost naročnika za izplačilo plač delavcev v okviru gradbene dejavnosti, če jih ne poravna delodajalec. Popolnoma nov institut v ZDR-1 predstavlja tudi oskrbovalski dopust, ki zagotavlja delavcu do pet delovnih dni za primer potrebe po znatnejši negi iz zdravstvenih razlogov družinskega člana ali osebe, s katero živi v istem gospodinjstvu.

 

 

 

 

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Ur. l. RS št. 50/2023, v nadaljevanju ZEPDSV-A) je veljaven od dne 20. 5. 2023, uporabljati pa se je pričel z dnem 20. 11. 2023. Čeprav se v zadnjem obdobju o zadevni tematiki ZEPDSV, govori več, saj novela povzroča delodajalcem kar nekaj skrbi, vodenje evidenc ni nič novega. ZEPDSV-A je zgolj razširila določene delodajalčeve obveznosti, ki so povezane z evidentiranjem delovnega časa.

 


Prvo razširitev pomeni dopolnitev definicije delavca, ki zdaj zajema poleg fizičnih oseb, ki so v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, tudi vse osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo za delodajalca ali opravljajo samostojno poklicno, kmetijsko ali drugo dejavnost, pod pogojem, da ga opravljajo osebno in so vključeni v delovni proces delodajalca ali pretežno uporabljajo njegova sredstva za opravljanje dela. Prav tako je ZEPDSV-A vključila obveznost delodajalca, da na sedežu oziroma kraju opravljanja dela hrani evidenco o izrabi delovnega časa in da na sedežu oziroma kraju opravljanja dela hrani vso delovnopravno dokumentacijo, na podlagi katere se vpisujejo podatki v evidenco. Delodajalec mora delavca pisno obvestiti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec do konca plačilnega dne. Delavec lahko od delodajalca enkrat tedensko zahteva, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa. Če pa delodajalec delavcu ves čas omogoča neposreden elektronski dostop do evidence o izrabi delovnega časa, pri čemer lahko delavec to pravico uresničuje brez prisotnosti delodajalca, delavca ni treba pisno obveščati o podatkih iz evidence. Nazadnje se razširja  tudi nabor podatkov, ki jih mora delodajalec vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa, in sicer dodatno se mora beležiti čas prihoda na delo in odhoda z dela, obseg in izrabo odmora, opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.

 

Ureditev, ki je posledica vse večje razgibanosti oblik dela in delovnega časa, želi dodatno zaščititi delavske pravice, saj so sploh pri atipičnih razporeditvah delovnega časa pogosto kršene. Vprašanje se poraja o smotrnosti takšnega evidentiranja pri tipični razporeditvi delovnega časa.

 

 

Dne 16. 11. 2023 je stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona a delovnih razmerjih (ZDR-1D), ki vključuje spremembe na različnih področjih urejanja delovnega razmerja.


 

Prvo izmed pomembnejših sprememb predstavlja 65. a člen ZDR-1, ki zagotavlja krajši delovni čas zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, ki ga lahko v času trajanja delovnega razmerja predlaga delavec.. Pogoj za navedeno pravico je nega otroka starega do osem let ali zagotavljanje oskrbe na podlagi četrtega odstavka 182. člena ZDR-1. V nadaljnjem 67. a členu ZDR-1 novela ZDR-1D zagotavlja krajši delovni čas žrtvam nasilja v družini. Delavec lahko predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za obdobje urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini. Poleg navedenega, novela ZDR-1D omogoča delavcu, ki je žrtev nasilja v družini, pet delovnih dni odsotnosti z dela v primeru urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini. 

 

Nadalje novela  s spremembo 85. člena ZDR-1 izboljšuje pravni položaj delavca v primeru izreka opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitve iz krivdnega razloga, saj zagotavlja krajši rok za uveljavljanje ponovne kršitve obveznosti iz delovnega razmerja in krajši rok za predložitev pisnega opozorila s strani delodajalca. Dodatno so se v 90. člen ZDR-1 vključili novi neutemeljeni odpovedni razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in sicer, odsotnost z dela zaradi oskrbe in opravljanje dela na domu ali s krajšim delovnim časom ali v drugače razporejenem delovnem času zaradi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.

 

Novost prav tako predstavlja institut pravice do odklopa, ki delavcu zagotavlja, da v času izrabe pravice do počitka oz. v času upravičenih odsotnosti z dela, ne bo na razpolago delodajalcu. Novela nadalje v 49. členu ZDR-1 ponuja možnost delavcu, da poda predlog za spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, zaradi izboljšanja zaposlitve oz. pogojev dela, in hkrati obvezuje delodajalca, da v roku 30 dni pisno utemelji svojo odločitev o predlogu. Večjo pravno varnost prav tako zagotavlja subsidiarna odgovornost naročnika za izplačilo plač delavcev v okviru gradbene dejavnosti, če jih ne poravna delodajalec. Popolnoma nov institut v ZDR-1 predstavlja tudi oskrbovalski dopust, ki zagotavlja delavcu do pet delovnih dni za primer potrebe po znatnejši negi iz zdravstvenih razlogov družinskega člana ali osebe, s katero živi v istem gospodinjstvu.

 

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil se je v odločbi številka 018-073/2020-9 z dne 22. 6. 2020 postavila na stališče, da v primeru, ko se ponudnik zaradi prevzema dela premoženja prenosne družbe in učinka univerzalnega pravnega nasledstva sklicuje na referenčni posel, ki ga je, četudi z enakim substratom, pridobil, sklenil in izvedel drug gospodarski subjekt, se dejansko sklicuje na reference drugega gospodarskega subjekta.

Preberite več: Odločitev državno revizijske komisije glede sklicevanja na reference druge družbe zaradi prevzema...

The Privacy Collective, evropska neprofitna fundacija, ki je namenjena uveljavljanju odškodnin za nezakonito uporabo osebnih podatkov, je vložila kolektivno tožbo proti podjetjema Oracle in Salesforce, zaradi domnevne kršitve Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR). Tožba bi ameriški podjetji lahko bremenila vse do 10 milijard dolarjev odškodnine, ki se bi izplačala potrošnikom.

Preberite več: Kršitev GDPR: Tožba zoper Oracle in Salesforce v vrednosti do 10 milijard dolarjev