Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju: EČSP) je 5. septembra 2017, tokrat v velikem senatu, ponovno odločalo v zadevi Bărbulescu proti Romuniji. V ponovnem odločanju je ESČP odločilo, da je prišlo do kršitve 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, torej pravice do zasebnega življenja in korespondence, saj da je od pritožnika nerazumno zahtevati, da v službi povsem prekine stik s svojim zasebnim življenjem, poleg tega pa bi ga moralo podjetje vnaprej obvestiti o nadzoru njegovih komunikacij.
Ustavno sodišče je v marcu 2017 soglasno sprejelo odločitev o ustavni pritožbi v zadevi glede zamude roka za vložitev tožbe o zakonitosti podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi in o pobudi za oceno ustavnosti četrtega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1), ki ureja vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi po pošti (odločba številka U-I-200/15-21, Up-936/15-20, z dne 16. 3. 2017). Ustavno sodišče je ugotovilo neskladje četrtega odstavka 88. člena ZDR-1 z Ustavo, zaradi česar je izpodbijano določbo tudi razveljavilo. Hkrati je določilo, da se do drugačne zakonske ureditve za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi po pošti, uporabljajo pravila pravdnega postopka o osebnem vročanju. Ker izpodbijane odločitve (nižjih) sodišč temeljijo na določbi ZDR-1, za katero je Ustavno sodišče presodilo, da ni v skladu z Ustavo, je ugodilo tudi ustavni pritožbi. Posledično je razveljavilo sklepe nižjih sodišč, hkrati pa določilo, da se zadeva vrne delovnemu sodišču v novo odločanje. V novem sojenju bo moralo sodišče upoštevati, kdaj je bila pritožnici odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena na zakonit način.
Preberite več: Razveljavitev ureditve vročanja odpovedi po ZDR-1
Zavod za zdravstveno zavarovanje je v zvezi z ugotavljanjem začasne nezmožnosti za delo pri nosečnicah sprejel stališče, da mora delodajalec po obvestilu noseče delavke, da je noseča, v sodelovanjem s pooblaščenim specialistom MDPŠ preveriti oceno tveganja delovnega okolja nosečnice in ugotoviti, ali obstaja kakšno tveganje okvare zdravja delavke in ploda. Skladno s tem mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe (če so potrebni), in sicer prilagoditi delovne razmere ali delovni čas. Če se s temi ukrepi ne bo mogoče izogniti nevarnosti za zdravje delavke in otroka, mora delodajalec zagotoviti opravljanje drugega ustreznega dela in plačo, kot bi opravljala svoje delo, če je to zanjo ugodneje. Če delodajalec delavki ne bo zagotovil ustreznega dela, ji bo moral v času, ko bo delavka iz tega razloga odsotna z dela, zagotoviti nadomestilo plače v svoje breme (prvi odstavek 137. člena ZDR).
V ponedeljek, 19. decembra 2016, bomo v sklopu dneva tradicionalne akcije DNEVA ODVETNIŠKE PRAVNE POMOČI PRO BONO, ki jo organizira Odvetniška zbornica, nudili brezplačno pravno pomoč ljudem, ki so take pomoči najbolj potrebni. Pomoč bomo nudili predvsem v obliki ustnih pravnih nasvetov po predhodni najavi. Prednost bodo imeli socialno šibki ljudje.
Predhodno se prosim naročite na telefonsko številko 01 29 262 00.
Evropsko sodišče za človekove pravice je v zadevi Bărbulescu proti Romuniji odločilo, da podjetja lahko nadzorujejo spletno komuniciranje svojih zaposlenih ob pogoju, da podjetje zaposlenim prepove uporabo spletnih klepetalnic v zasebne namene. Navedena sodba ne moremo kar posplošiti in na podlagi nje sklepati, da lahko delodajalci v Sloveniji svoje delavce nadzirajo kar tako, saj ZDR-1 v 48. členu določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Delodajalec tako ni kar na splošno upravičen nadzirati delavčeve zasebne komunikacije na delovnem mestu – nadzirati rabo službenega računalnika, elektronske pošte, pogovorov na njem, razen v res izjemnih primerih, ko je to posebej utemeljeno.
Ustavno sodišče RS je na podlagi sklepa opr. št. Up-915/15 z dne 7. 12. 2015 sprejelo v obravnavo ustavno pritožbo, vloženo s strani odvetniške družbe in odvetnikov, pri katerih so bile opravljene hišne preiskave. Odvetniki so vložili pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 214. do 224. člena Zakona o kazenskem postopku in 8. člena Zakona o odvetništvu, to je za oceno ustavnosti zakonske ureditve hišne preiskave, zasega predmetov ter zasega in preiskave elektronskih naprav, kadar se navedena preiskovalna dejanja opravijo pri odvetniku. Ustavno sodišče je do končne odločitve prepovedalo tudi opravljanje kakršnihkoli nadaljnjih preiskovalnih dejanj v njihovi zadevi. Nadalje je odredilo, da listin, predmetov in elektronskih naprav oziroma njihovih kopij, ki so bile ob izvrševanju sodnih odločb zasežene, ni dovoljeno pregledovati in da morajo uslužbenci policije v roku 24 ur po prejemu tega sklepa ob navzočnosti predstavnika Odvetniške zbornice Slovenije in predstavnika odvetniške družbe ali odvetnika, kateremu so bile zasežene, zapečatiti. Če so bile ob morebitnem nadaljnjem pregledu nosilcev elektronskih podatkov narejene kopije vseh ali dela podatkov, je treba te nemudoma uničiti.
