Novice

V zadnji številki revije Pravna praksa, št. 5, 2024, ki je izšla dne 1. 2. 2024, je objavljen članek odvetnice Tanje Bohl, v katerem obravnava institut oskrbovalskega dopusta, ki ga je prinesla novela ZDR-1D. V članku izpostavlja ključne vidike, ki se nanašajo predvsem na vprašanje, ali gre pri oskrbovalskem dopustu za plačano odsotnost delavca z dela ali je ta odsotnost neplačana. Pri tem se opre tako na pravo EU, z obzirom na Direktivo 2019/1158/EU, kot tudi na ureditev dopusta v slovenski delovnopravni zakonodaji.

Za več podrobnosti o tem kompleksnem vprašanju vas vljudno vabimo k branju članka v reviji Pravna praksa.

Domača varnostna kamera je za marsikoga postala nepogrešljiv del sodobnega življenja, ki nam omogoča nadzor nad dogajanjem na naši nepremičnini. Informacijski pooblaščenec je bil v Smernicah IP glede izvajanja videonadzora svoje lastne posesti jasen. Drugi odstavek 3. člena ZVOP-2 določa, da določbe tega zakona ne veljajo za obdelave osebnih podatkov, ki jih izvajajo posamezniki med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti.

Kaj pa v primeru prakse, ki se je razvila na socialnih omrežjih, ko posamezniki, ki na svoji domači kameri posnamejo storilca, ki jim je odtujil določeno premoženje, nato ta posnetek objavijo na socialna omrežja, v upanju, da ga bo kdo izmed uporabnikov lahko identificiral?

Na to vprašanje je Informacijski pooblaščenec odgovoril v mnenju št. 07121-1/2024/114 z dne 1. 2. 2024 in opozoril, da se Splošna uredba za videonadzor, ki ga posameznik izvaja izključno za svoje lastne, domače namene, ne uporablja. Razen v primeru, ko je domača raba presežena, kot na primer, če posameznik posnetke objavi na internetu. Če je torej ločljivost objavljenih posnetkov dovolj velika in je posameznika na njem mogoče prepoznati, takšno snemanje teoretično že pomeni obdelavo osebnih podatkov, za katero pa je treba zagotoviti ustrezno pravno podlago.

Informacijski pooblaščenec pa hkrati v mnenju opozarja še, da četudi konkretni primer ne bi predstavljal kršitve s področja varstva osebnih podatkov, bi posameznik s takšnega objavljenega posnetka lahko svoje pravice uveljavljal pred sodiščem. Skladno s 179. členom OZ bi lahko na primer zahteval odškodnino, če bi mu zaradi tega nastala škoda.

Dne 24. 1. 2024 je na 13. seji Državnega zbora Interesna skupina delodajalcev predlagala vložitev zahteve za oceno ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 114-3325/23, v nadaljevanju: ZDR-1D), ki ga je Državni zbor podprl.

Predmetna zahteva za oceno ustavnosti utemeljuje, da so določbe ZDR-1D izpodbijane zaradi postopka sprejetja ZDR-1D, tj. v nujnem postopku, in vsebine. Zahteva vključuje oceno ustavnosti vseh določb ZDR-1D. Posebej pa je Državni svet izpostavil 39. člen ZDR-1D, ki je določil začetek veljavnosti novele naslednji dan po njeni objavi, peti odstavek 49. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/13 s spremembami, v nadaljevanju: ZDR-1), ki ureja sklenitev nove oz. spremembo obstoječe pogodbe o zaposlitvi, 65. a člen ZDR-1, ki omogoča delavcu krajši delovni čas zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, 67. a člen ZDR-1 o krajšem delovnem času žrtev nasilja v družini, peti odstavek 68. člena ZDR-1, ki ureja predlog delavca o delu na domu, tretji, četrti in peti odstavek 113. člena ZDR-1, ki ureja institut zadržanja učinka odpovedi, 167. a člen, ki uvaja nov institut oskrbovalskega dopusta ter 182. člen ZDR-1.

Navedeni členi so po mnenju Državnega sveta v nasprotju z načelom demokratičnosti, kot ga ureja 1. člen Ustave Republike Slovenija (Ur. l. RS, št. 33/91-I, v nadaljevanju: URS), načelom pravne države po 2. členu URS, načelom enakopravnosti, ki je urejen v 14. členu URS, načelom enakega varstva pravic po 22. členu URS in v nasprotju z varstvom osebnih podatkov, kot je urejeno v 38. členu URS ter kršijo pravila zakonodajnega postopka iz 89. člena URS in pravila o uveljavitvi zakona iz 154. člena URS.

Državni svet je Ustavnemu sodišču predlagal, da zahtevo obravnava prednostno.

Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št 21/13 s spremembami, v nadaljevanju: ZDR-1) v 137. členu ureja delavčevo pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti. Dne 31. 12. 2023 je v veljavo stopil Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (Ur. l. RS, št. 136/2023, v nadaljevanju: ZIUZDS), ki je spremenil tretji in četrti odstavek predmetnega člena.

Zadevna odstavka urejata nadomestilo plače za čas odsotnosti delavca zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki nista povezani z delom. Še bolj natančno, omejujeta delodajalčevo breme izplačevanja nadomestila plače delavca iz lastnih sredstev v obravnavanem primeru odsotnosti. 27. člen ZIUZDS je zvišal število delovnih dni, ki jih določa tretji odstavek 137. člena ZDR-1, za katere izplačuje predmetno nadomestilo delodajalec, iz dotedanjih 20 na 30 delovnih dni. Po tem času pa se breme izplačevanja nadomestila prevesi na zdravstveno zavarovanje, kar pomeni, da ga sicer še naprej izplačuje delodajalec, vendar izplačana sredstva nadomestila refundira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

V primeru več posameznih odsotnosti zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, se prekinitve, ki so daljše od deset delovnih dni, ne upoštevajo. Prekinitve, ki so krajše od deset delovnih dni, se smatrajo kot nadaljevanje istega primera odsotnosti. Če gre za nadaljevanje prejšnjega primera odsotnosti, se delovni dnevi posameznih odsotnosti seštejejo, kar lahko spremeni osebo zavezanca, ki ga bremeni izplačilo nadomestila plače, tj. zdravstveno zavarovanje namesto delodajalca. Opisano ureja četrti odstavek 137. člena ZDR-1, v katerega je drugi odstavek 27. člena ZIUZDS posegel na način, da je ta dosleden s spremenjenim tretjim odstavkom 137. člena ZDR-1, tako da je nadomestil skupno število delovnih dni več zaporednih odsotnosti, med katerimi ni minilo več kot deset delovnih dni, za katere delodajalec izplača nadomestilo plače, iz 20 na 30 delovnih dni.

Navedeni spremembi, ki se v skladu s 57. členom ZIUZDS začneta uporabljati za odsotnosti delavcev od 1. januarja 2024 dalje, sta posledici zasledovanja cilja sprejetega ZIUZDS, saj je bil slednji sprejet, zaradi doseganja večje učinkovitosti delovanja zdravstva. Obravnavana odstavka razbremenjujeta Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije izplačila nadomestila plače delavca, zaradi nezmožnosti za delo zaradi poškodbe ali bolezni, ki ni povezana z delom, za dodatnih 10 delovnih dni.