Domača varnostna kamera je za marsikoga postala nepogrešljiv del sodobnega življenja, ki nam omogoča nadzor nad dogajanjem na naši nepremičnini. Informacijski pooblaščenec je bil v Smernicah IP glede izvajanja videonadzora svoje lastne posesti jasen. Drugi odstavek 3. člena ZVOP-2 določa, da določbe tega zakona ne veljajo za obdelave osebnih podatkov, ki jih izvajajo posamezniki med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti.
Kaj pa v primeru prakse, ki se je razvila na socialnih omrežjih, ko posamezniki, ki na svoji domači kameri posnamejo storilca, ki jim je odtujil določeno premoženje, nato ta posnetek objavijo na socialna omrežja, v upanju, da ga bo kdo izmed uporabnikov lahko identificiral?
Na to vprašanje je Informacijski pooblaščenec odgovoril v mnenju št. 07121-1/2024/114 z dne 1. 2. 2024 in opozoril, da se Splošna uredba za videonadzor, ki ga posameznik izvaja izključno za svoje lastne, domače namene, ne uporablja. Razen v primeru, ko je domača raba presežena, kot na primer, če posameznik posnetke objavi na internetu. Če je torej ločljivost objavljenih posnetkov dovolj velika in je posameznika na njem mogoče prepoznati, takšno snemanje teoretično že pomeni obdelavo osebnih podatkov, za katero pa je treba zagotoviti ustrezno pravno podlago.
Informacijski pooblaščenec pa hkrati v mnenju opozarja še, da četudi konkretni primer ne bi predstavljal kršitve s področja varstva osebnih podatkov, bi posameznik s takšnega objavljenega posnetka lahko svoje pravice uveljavljal pred sodiščem. Skladno s 179. členom OZ bi lahko na primer zahteval odškodnino, če bi mu zaradi tega nastala škoda.
