Dne 24. 1. 2024 je na 13. seji Državnega zbora Interesna skupina delodajalcev predlagala vložitev zahteve za oceno ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 114-3325/23, v nadaljevanju: ZDR-1D), ki ga je Državni zbor podprl.
Predmetna zahteva za oceno ustavnosti utemeljuje, da so določbe ZDR-1D izpodbijane zaradi postopka sprejetja ZDR-1D, tj. v nujnem postopku, in vsebine. Zahteva vključuje oceno ustavnosti vseh določb ZDR-1D. Posebej pa je Državni svet izpostavil 39. člen ZDR-1D, ki je določil začetek veljavnosti novele naslednji dan po njeni objavi, peti odstavek 49. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/13 s spremembami, v nadaljevanju: ZDR-1), ki ureja sklenitev nove oz. spremembo obstoječe pogodbe o zaposlitvi, 65. a člen ZDR-1, ki omogoča delavcu krajši delovni čas zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, 67. a člen ZDR-1 o krajšem delovnem času žrtev nasilja v družini, peti odstavek 68. člena ZDR-1, ki ureja predlog delavca o delu na domu, tretji, četrti in peti odstavek 113. člena ZDR-1, ki ureja institut zadržanja učinka odpovedi, 167. a člen, ki uvaja nov institut oskrbovalskega dopusta ter 182. člen ZDR-1.
Navedeni členi so po mnenju Državnega sveta v nasprotju z načelom demokratičnosti, kot ga ureja 1. člen Ustave Republike Slovenija (Ur. l. RS, št. 33/91-I, v nadaljevanju: URS), načelom pravne države po 2. členu URS, načelom enakopravnosti, ki je urejen v 14. členu URS, načelom enakega varstva pravic po 22. členu URS in v nasprotju z varstvom osebnih podatkov, kot je urejeno v 38. členu URS ter kršijo pravila zakonodajnega postopka iz 89. člena URS in pravila o uveljavitvi zakona iz 154. člena URS.
Državni svet je Ustavnemu sodišču predlagal, da zahtevo obravnava prednostno.
