Novosti, ki jih predmetni aneks prinaša obsegajo različna področja urejanja pravic in obveznosti delavcev v vzgoji in izobraževanju. Prvo novost predstavlja novi 49. a člen KPVIZ, po katerem ima delavec v obdobju 24 ur pravico do dnevnega počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur. Delavec, ki mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur.

 

Dodan je bil prav tako 49. b člen, ki delavcu v obdobju sedmih zaporednih dni zagotavlja tudi pravico do tedenskega počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur. Minimalno trajanje tedenskega počitka se upošteva kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni. Če mora delavec zaradi organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na drugi dan v tednu.

 

Zadnji popolnoma nov člen predstavlja tudi 53. a člen, ki zagotavlja visokošolskim učiteljem v šestih letih opravljanja dela pravico do poglobljenega izpopolnjevanja na področju raziskovalne dejavnosti v skupnem trajanju največ dvanajst mesecev. V tem času mora biti prost pedagoških obveznosti, kar zagotovi delodajalec. Poleg navedenega, je v času uresničevanja predmetne pravice upravičen do nadomestila plače.

 

Visokošolskim učiteljem in visokošolskim sodelavcem gre še ena novost, saj imajo tisti, ki  imajo 1. marca tekočega leta sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za vsaj polovični delovni čas, pravico do finančnih sredstev za osnovno raziskovalno in umetniško ter strokovno delo visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, ki se uporabijo za kritje materialnih stroškov in stroškov nakupa opreme.  

 

Zadnjo spremembo se uvaja v 105. a člen, ki ureja pravico do plačila delavcev, ki spremljajo otroke, učence, mladostnike in dijake na ekskurziji ali dveh športnih dneh v šolskem letu oz. na spremstvu ali vzgojno- izobraževalnemu delu, ki traja dva ali več dni.

 

Predmetni aneks je uvedel kar tri nove člene v KPVIZ, tj. na področju ureditve delovnega časa, uvaja pravico do poglobljenega izpopolnjevanja na področju raziskovalne dejavnosti in pravico do finančnih sredstev. Izboljšuje pa tudi položaj delavcev, ki opravljajo delo spremstva ali vzgojno- izobraževalno delom, glede plačila za predmetno delo.