Dne 31. 5. 2020 je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (v nadaljevanju: ZIUOOPE), ki je usmerjen v omilitev in odpravo posledic, ki jih je povzročila epidemija COVID-19. ZIUOOPE tako posega na različna področja, med drugimi posega na področje dela, iz vidika delodajalca pa sta ključna dva ukrepa:

 

  • delno subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega čas in,

  • povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.

 

Namen obeh ukrepov je usmerjen v ohranitev delovnih mest. Čeprav ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo kot ga ureja ZIUOOPE velja do 30. 6. 2020 in se nanaša na vse delodajalce, je poudarek na novem ukrepu, ki ga prinaša ZIUOOPE - odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom tistih delavcev, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Splošno povedano, gre za ukrep, ki delodajalcu omogoča, da uporabi možnost odreditve dela s krajšim delovnim časom delavcu, ki ima sicer sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, v preostalem delu delovnega časa, pa je delavec napoten na začasno čakanje na delo doma. Tako lahko delodajalec za delež delovnega časa, za katerega je delavec napoten na začasno čakanje, uveljavlja delno povračilo nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom. Novost zakona je tudi, da sta ukrepa združljiva (po predlogu ZIUOOPE to ni bilo mogoče, saj je predlog izrecno določal nezdružljivost ukrepov), kar bo v praksi pomenilo, da bo delodajalec lahko imel nekatere delavce na začasnem čakanju na delo, drugim pa bo odredil delo s skrajšanim delovnim časom.

Ključno je opozoriti, da z dnem veljavnosti ZIUOOPE, tj. z dnem 31. 5. 2020 prenehajo veljati določbe 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. člen Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP), ki so se nanašale na ukrep delnega nadomestila plače. Opozorili bi še na določbo 78. člena ZIUOOPE, ki določa, da lahko upravičenci zahtevke za izplačilo sredstev iz ukrepov, določenih v ZIUZEOP, in ukrepov, določenih s tem zakonom, ki prenehajo veljati 31. maja 2020, vložijo do 30. junija 2020, če ZIUZEOP in ta zakon ne določata drugače.

Delno subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa

Ta ukrep delodajalcu omogoča, da odredi delo s skrajšanim delovnim časom ob hkratni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima sicer sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas. Delodajalec je torej po tem ukrepu dolžan delavcu zagotavljati vsaj polovični delovni čas (20 ur tedensko), za preostali del delovnega časa, ko je delavcu odrejeno čakanje na delo, pa delodajalec lahko uveljavi delno povračilo nadomestilo plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom.

Ko se delodajalec odloča o izvedbi tega ukrepa, mora predhodno izvesti posvet s sindikati pri delodajalcu oz. svetom delavcev ter pridobiti njihovo pisno mnenje. V primeru, da sindikata pri delodajalcu ni, niti ni sveta delavcev, pa bo moral delodajalec pred sprejetjem odločitve delavce obvestiti na pri delodajalcu običajen način. Novo posvetovanje in pridobitev mnenja sta potrebna tudi v primeru sprememb okoliščin odreditve dela s skrajšanim delovnim časom (na primer, če se spremeni obsega dela, števila zaposlenih, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, trajanje same odreditve).

V 18. členu ZIUOOPE določa omejitve, ki jih mora delodajalec v zvezi z ukrepom skrajšanja delovnega upoštevati. Delodajalec tako v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev, razen, če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. 3. 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po tem zakonu ali ZIUZEOP (kršitev prepovedi odpuščanja). Iz obrazložitve predloga določbe 2. odstavka 18. člena izhaja, da se z ukrepom začasne odreditve dela s skrajšanim delovnim časom želi ohraniti delovna mesta oziroma začasno preprečiti odpuščanje delavcev iz poslovnih razlogov, zato je določeno, da v obdobju vključenosti v interventni ukrep delodajalec delavcem, ki jim je začasno odredil delo s skrajšanim delovnim časom, ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Poleg tega mora delodajalec tem delavcem ohraniti zaposlitev še mesec dni po obdobju prejemanja subvencije. Delodajalec tudi ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcem iz poslovnega razloga.

Za primer kršitve prepovedi odpuščanja je zakonodajalec določi visoko denarno globo (od 10.000 do 50.000 eurov), poleg tega pa bo moral delodajalec prejeta sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi v celoti vrniti, zato je vsekakor pomembno, da delodajalci prepoved spoštujejo. K temu se bodo zavezali tudi s podpisano izjavo, ki jo bodo morali priložiti k vlogi za dodelitev subvencije.

Hkrati delodajalec v obdobju prejemanja subvencije ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom. Omejitev pa se nanaša tudi na izplačilo dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020. Kot sankcija je določena vrnitev vseh prejetih sredstev z zakonsko določenimi obrestmi. Nenazadnje je pomembna tudi določba 79. člena ZIUOOPE, ki določa globo za kršitelja, ki ne bo spoštoval omejitev oziroma prepovedi iz 18. člena zakona.

Delodajalci lahko ukrep skrajšanja delovnega časa koristijo od 1. 6. do 31. 12. 2020. Pristojnost za odločanje o upravičenosti do subvencije je dodeljena Zavodu RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: ZRSZ). ZRSZ bo o dodelitvi subvencije odločal na podlagi vloge delodajalca, katero mora delodajalec vložiti v roku 15 dni po odreditvi skrajšanega delovnega časa. O dodelitvi subvencije bo ZRSZ odločil s sklepom, z upravičenimi delodajalci pa bo sklenjena Pogodba o subvencioniranju, ki bo podrobneje določala medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti pogodbenih strank.

Višina subvencije je določena v fiksnem znesku glede na delež zagotavljanja dela za skrajšani delovni čas, in sicer v višini 448 EUR za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko, do 112 EUR za skrajšani delovni čas v obsegu 35 ur tedensko.

Delavec ima pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove za nadomestilo v skladu s 138. členom ZDR-1 glede na odrejeni delež dela oziroma delnega začasnega čakanja na delo.

Delodajalci morajo (ne glede na to ali bodo samo uveljavljali ukrep po ZIUOOPE ali pa bodo tudi vložili vlogo za dodelitev subvencije) v skladu s 4. odst. 18. člena ZIUOOPE sporočiti ZRSZ, da so odredil delo s skrajšanim delovnim časom po tem zakonu, najpozneje v treh delovnih dneh od dneva odreditve. V ta namen je ZRSZ odprl poseben e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate., kamor delodajalec pošlje obvestilo. Obvestilo naj vsebuje naslednje podatke: naziv in MŠ delodajalca, število zaposlenih, ki jim je bilo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, datum odreditve takšnega dela. Dokazilo o poslanem obvestilu pa je obvezna priloga k vlogi za dodelitev subvencije.

Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije. Iz tega ukrepa so izvzeti delodajalci, ki jih zakon v 24. členu taksativno našteva, in sicer:

- neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70%,

- delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020,

- tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Zakon v 3. odst. 24. člena določa dodatni pogoj, in sicer bodo do ukrepa upravičeni le tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, bodo upravičenci primorani naknadno vrniti vsa prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Ne glede na ta kriterij so do ukrepa upravičene tudi humanitarne in invalidske organizacije.

Ukrep lahko uveljavljajo le delodajalci, ki imajo na dan predložitve vloge plačane vse obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti ter predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let. Na dan predložitve vloge delodajalci ne smejo biti v stečajnem postopku. 

V 32. členu ZIUOOPE so določene omejitve, ki jih mora delodajalce spoštovati v obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače. Tako delodajalec v obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo. Prav tako je določena obveznost delodajalca, če delavca pozove, da se vrne na delo, da o tem predhodno obvesti ZRSZ. Če delodajalec ravna v nasprotju s temi obveznostmi, mora prejeta sredstva vrniti v celoti. Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu s tem zakonom, pa mora prav tako prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:

- prejemanja sredstev in

- po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

V 6. odst. 32. člena je določana tudi prepoved odpuščanja, in sicer delodajalec ne sme odpustiti delavca v času prejemanja nadomestila plače. Kljub temu, da je ta prepoved v zakonu določena, je zakonodajalec pri tem ukrepu manj strog do delodajalcev – slednji niso dolžni podati podpisane izjave, da ne bodo kršili prepovedi, poleg tega pa za primer kršitev ni predpisane sankcije, niti ni predvideno vračilo prejetih sredstev.

Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo od 1. 6. 2020 do najdlje 30. 6. 2020. Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove nadomestila plače, kot je določeno v ZDR-1 za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, nadomestilo plače pa ne sme biti nižje od minimalne plače v RS, tj. 940,58 EUR. V koliko delodajalec izpolni pogoje in ZRSZ s sklepom odloči, da je delodajalec upravičen do delnega povračila nadomestila plače, se delodajalcem povrne višina  80% izplačanega nadomestila plače, ki je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, in sicer 892,50 EUR.

O upravičenosti do delnega povračila nadomestil plače za delavce na začasnem čakanju na delo odloča ZRSZ na podlagi vloge delodajalca. ZRSZ bo o upravičenosti odločil s sklepom. Delodajalec mora vlogo vložiti v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 30. junija 2020.

Vlogo za uveljavljanje delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo se lahko vloži le v elektronski obliki, na voljo je od 3. 6. 2020 dalje na Portalu za delodajalce.

Pojasnila o ukrepu povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa najdete tudi v navodilih ZRSZ objavljenih na: https://www.ess.gov.si/obvestila/obvestilo/povracilo-nadomestila-place-za-zacasno-cakanje-in-subvencije-skrajsani-delovni-cas.