Delodajalec, ki delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti in mu ne ponudi nove pogodbe o zaposlitvi, mora v skladu s sedmim odstavkom 91. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013 s spremembami, v nadaljevanju: ZDR-1) ob začetku teka odpovednega roka obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju: ZRSZ) o odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu.

 

Način obveščanja ZRSZ in vsebino obvestila delodajalca o odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti delavcu, kateremu ni ponudil sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, ureja Pravilnik o postopku vključevanja delavca v ukrepe na trgu dela med odpovednim rokom (Uradni list RS, št. 57/13, v nadaljevanju: Pravilnik).

O odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti delavcu, delodajalec na dan vročitve odpovedi ali na dan, ko prejme dokazilo o vročitvi odpovedi delavcu, obvesti ZRSZ z uporabo spletne storitve (eDOR), ki jo ZRSZ zagotavlja na portalu za delodajalce. Po izteku odpovednega roka delodajalec skladu z drugim odstavkom 2. člena Pravilnika, obvestilo o odpovedi pogodbe dopolni še:

 

  • s podatkom o skupni višini stroška nadomestila bruto plače, ki ga je izplačal delavcu za dneve njegove odsotnosti z dela zaradi uveljavljanja ukrepov na trgu dela,
  • s številom dni, za katere je delavcu izplačal nadomestilo plače zaradi njegovega vključevanja v ukrepe na trgu dela,
  • s podatkom o tem, ali je delavcu kadarkoli po odpovedi pogodbe o zaposlitvi ponudil drugo ustrezno zaposlitev za nedoločen čas pri sebi ali pri drugem delodajalcu in je delavec odklonil podpis ponujene pogodbe o zaposlitvi in
  • s številko transakcijskega računa, na katerega želi prejeti povračilo nadomestila stroška bruto plače, izplačanega delavcu za čas uveljavljanja ukrepov na trgu dela.

 

V obravnavanem kontekstu je smiselno opozoriti še na obveznost delodajalca, ki izhaja iz tretjega odstavka 87. člena ZDR-1 in v skladu s katero je slednji dolžan ob odpovedi delavca pisno obvestiti oz. ga poučiti o pravnem varstvu in o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve. Napačno obvestilo o pravnem varstvu ne more biti v škodo delavca. Vključevanje delavca v ukrepe na trgu dela se v skladu z ZUTD, izvaja na podlagi prijave delavca v evidenco iskalcev zaposlitve in na podlagi izdelanega zaposlitvenega načrta.

Obveznost prijave v evidenco iskalcev zaposlitve izhaja iz drugega odstavka 131. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10 s spremembami, v nadaljevanju: ZUTD), ki določa, da se v evidenco iskalcev zaposlitve najkasneje v treh delovnih dneh po vročeni odpovedi osebno ali po elektronski poti prijavi delavec, ki mu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, delodajalec pa mu ni ponudil sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi. Po izteku odpovednega roka pa se delavec lahko prijavi v evidenco brezposelnih in odda vlogo za priznanje pravice do denarnega nadomestila.

Nadalje izpostavljamo, da je bila do uveljavitve novele ZUTD konec minulega leta, ki je prinesla kar nekaj novosti, za delavca, ki se v roku iz zgoraj citiranega drugega odstavka 131. člena ZUTD ni prijavil v evidenco iskalcev zaposlitve, predvidena sankcija, in sicer se je denarno nadomestilo takemu delavcu prve tri mesece izplačevalo v višini 60 odstotkov od osnove za odmero pravice. Sedaj pa velja, da se denarno nadomestilo ne niža več, če se delavec ne prijavi v omenjeno evidenco. Povzetek ostalih sprememb in novosti, ki jih je prinesla novela ZUTD-E dostopen na spletni strani MDDSZ, URL naslov: https://www.gov.si/novice/2019-12-13-konec-leta-stopijo-v-veljavo-novosti-zakona-o-urejanju-trga-dela/.

V okviru aktualne situacije epidemije bolezni COVID-19 pojasnjujemo, da v obdobju začasnih ukrepov za obvladovanje širjenja okužbe ne tečejo roki za oddajo vlog za prijavo v evidenco iskalcev zaposlitve, evidenco brezposelnih in za uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila. Pravno podlago za to predstavlja Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) – ZZUSUDJZ (Uradni list, 36/2020).