Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju: EČSP) je 5. septembra 2017, tokrat v velikem senatu, ponovno odločalo v zadevi Bărbulescu proti Romuniji. V ponovnem odločanju je ESČP odločilo, da je prišlo do kršitve 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, torej pravice do zasebnega življenja in korespondence, saj da je od pritožnika nerazumno zahtevati, da v službi povsem prekine stik s svojim zasebnim življenjem, poleg tega pa bi ga moralo podjetje vnaprej obvestiti o nadzoru njegovih komunikacij.
Bogdan Mihai Barbulescu iz Bukarešte je bil pri svojem delodajalcu (zasebnem podjetju) zaposlen od leta 2004, kjer si je za službene potrebe ustvaril nov spletni račun Yahoo messenger, prek katerega je komuniciral s strankami. Nadrejeni so ga nato leta 2007 soočili z izpiski njegovih zasebnih pogovorov (kar 45 strani), ki jih je Barbulescu poslal svojemu bratu in zaročenki, ter ga kmalu zatem odpustili, saj da je kršil interna pravila podjetja, ki so tovrstno komunikacijo in uporabo službenih sredstev in interneta v zasebne namene strogo prepovedovala. Barbulesca pred nacionalnimi sodišči ni bil uspešen, saj so ta pritrdila delodajalcu, ki naj bi imel pravico določiti pravila glede uporabe medmrežja, s temi pravili pa so bili seznanjeni tudi zaposleni. Barbulescu se je nato pritožil na ESČP, ki je januarja 2016 odločilo, da je delodajalec sicer posegel v pritožnikovo zasebno življenje in korespendenco, vendar pa je bil ta ukrep delodajalca razumen, in sicer zaradi ugotavljanja disciplinske odgovornosti delavca. Sodišče je svojo odločitev med drugim utemeljilo s tem, da je delodajalec upravičen preveriti ali delavci izpolnjujejo svoje delovne naloge med delovnim časom.
Junija 2016 je postopek začel teči pred velikim senatom ESČP. O primeru je tako odločalo 17 sodnikov, ki so z 11 glasovi za in s 6 glasovi proti odločili, da je prišlo do kršitve 8. člena Konvencije o človekovih pravicah, torej pravice do zasebnega življenja in korespondence. Barbulesca namreč ni bil v naprej obveščen o obsegu in naravi izvajanja nadzora, še manj pa o tem, da ima delodajalec dostop do dejanske vsebine njegovih zasebnih sporočil.
